Zaradi podnebnih sprememb se Zemlja vrti počasneje

Dogajanja v naravi so včasih povezana na načine, ki se zdijo precej nenavadni in morda celo nemogoči, pa vendar obstajajo.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, počasi zaustavljajo naš planet – dobesedno.

Natančneje: posledice podnebnih sprememb upočasnjujejo vrtenje Zemlje in to z "nezaslišano" hitrostjo, kakršne naš planet ni doživel v zadnjih 3,6 milijonih let, piše portal Live Science.

Vzrok za ustavljanje Zemljinega vrtenja je naraščanje morske gladine, ki je dovolj izrazito, da ima vpliv na tako, kako hitro se Zemlja vrti okoli osi.

Na vrtečo se Zemljo delujejo namreč enake sile kot na vsa vrteča se telesa; na primer umetnostne drsalce.

Morda veste, ali pa ste opazili, da ti lahko pospešijo vrtenje okoli osi, če roke potegnejo k telesu oziroma ga upočasnijo, ko jih razširijo – to prikazuje spodnji posnetek.

Podobno je z Zemljo. Dvig morske gladine, ki prerazporedi maso, deluje podobno kot širjenje rok umetnostnih drsalcev. Zemlja se namreč hitreje vrti, ko je njena masa bolj skoncentrirana.

Sicer na vrtenje Zemlje okoli osi vpliva veliko dejavnikov, recimo gravitacija Lune, ki Zemljo prav tako ustavlja, ali postopno dvigovanje Zemljine skorje po umiku ledenikov ali ledenih plošč, ki hitrost njenega vrtenja pospešuje.

Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki so že dlje časa znani, njihov vpliv pa natančno izračunan.

Zdaj se je tem vplivom pridružilo tudi spreminjanje podnebja, je v nedavno objavljeni študiji ugotovila skupina znanstvenikov, ki je želela tudi ugotoviti, ali se je kaj podobnega dogajalo tudi v preteklosti.

In ugotovili so, da je "zaviranje" vrtenja našega planeta okoli osi, ki ga povzročajo podnebne spremembe, hitrejše kot kdajkoli v zadnjih več kot treh in pol milijonih letih.

Dan se je zaradi tega podaljšal

Upočasnjevanje vrtenja Zemlje pomeni, da se podaljšuje trajanje dneva (časa, potrebnega za en vrtljaj okoli osi).

Kako dolg je bil dan v preteklosti, pa lahko znanstveniki ugotovijo s preučevanjem fosilov foraminifer (enoceličnih organizmov z lupinami).

V teh fosilih ugotavljajo vsebnost kisika, ta pa razkriva raven morja v času, ko so ti organizmi živeli, iz tega pa so lahko raziskovalci sklepali tudi na dolžino takratnega dneva.

Kot so ugotovili, se zaradi podnebnih sprememb dolžina dneva podaljšuje s hitrostjo 1,33 milisekunde na stoletje.

To se sliši precej zanemarljivo, saj pomeni podaljšanje dneva za približno 13,3 sekund v milijon letih.

Podaljšanje dneva je na prvi pogled zanemarljivo, a ni čisto tako

Za vsakdanje življenje je podatek povsem nepomemben, saj ljudje tako majhnih in počasnih sprememb ne zaznavamo, vendar pa so te pomembne za instrumente, ki zahtevajo izjemno natančno poznavanje hitrosti vrtenja Zemlje, na primer tiste na vesoljskih plovilih, ki bi jih morda bilo potrebno ponovno umeriti.

Prav tako bi lahko bile prizadete druge tehnologije, ki temeljijo na natančnem merjenju časa, denimo računalniški sistemi, pravi soavtor študije Mostafa Kiani Shahvandi, geoznanstvenik iz univerze ETH v Zürichu.

Ugotovitve pa hkrati poudarjajo hitrost sodobnega segrevanja podnebja in posledicah, ki ga to prinaša, ki pa lahko imajo učinke v realnem času, ki jih lahko zaznavamo in izmerimo.

"To nam veliko pove o tem, kako hitre so podnebne spremembe," pravi Shahvandi, "o tem, kako hitro se talita sneg in led na polarnih območjih in gorskih ledenikih ter o dvigovanju morske gladine."